To sploh ni tko izi!

Draga teta Justi!

Bila sta ona in on. Bila sta si všeč. Kar naenkrat ona njemu ni bila več tko zlo všeč. Bila je jezna (=nesrečna). In mu je to povedala. In on se je kakopak še bolj umaknil. In ona je bila še bolj jezna (=prizadeta). In… In na koncu se je potožila najfrendici, ki si, kot vse naj frendice, vse povesta. Čez poletje se je ranjeni ponos počasi (za)celil. Potem pa ga je Najfrendica nekega lepega dne kliknila, da bi izvedela, kaj se je takrat pravzaprav v resnici zgodilo. Ta načrt ji Najfrendica zaupa, a ona ni bila ravno navdušena nad njim. Prosila jo je, naj se z njim ne klika. Saj ga samo dražim, saj mi je itak smotan, odvrne Najfrendica in se še nekajkrat poklikata. Najfrendica očitno ni več taka najfrendica. Očitno je  izdajalka. Ali najmanj najfrendica, ki je ni vzela resno. In najfrendica, ki najmanj ne razume, da se ne more imet preprosto mal  fajn z nekom, ki ga ona »sovraži«, ker jo je ponižal.  Ampak ona lahko živi brez svojega Najsovražnika, ne more pa živet brez svoje Najfrendice, s katero sta »pobarvani presečni krožnici«. Kaj naj  naredi? 

Pa da ne boste mislili, da se norčujem! To niso nobena najstniška »mehiška čreva«, razbohotena razčustvovanost, črno-beljenje stvari brez potrebe! To je realno življenje. Poglejte v svoje službe, poglejte malo med svojo žlahto, poglejte med svoje prijatelje! No ja, upam, da vam ni potrebno in da vam nikoli ne bo. Ampak to je čisto običajen problem Judeževega poljuba, integritete, načel, vrednot, če hočete. Na prvi pogled morda res le otročja najstniška težavica, navadna muha, ki se že kako skuha, in nad katero bi mirne duše zlahka zamahnili z roko, a dajmo za hip tole roko položit malo na srce: mar ne gre za dilemo, ki smo ji tudi sami priča na vsakem koraku v življenju: biti ali imeti? Ni tako zelo »materialna«, kot se zdi, kaj ne? Niti preprosta. Gre za dosti več! In za težje preizkusne kamne na poti v odraščanje, da bi lahko le preprosto zamahnili z roko nad njimi. Ali ji celo dali kakršenkoli nasvet, moji najstnici. Kajti: ja!, odločiti (in/ali pogovoriti – predvsem najprej sama s seboj) se bo morala sama, čisto sama.

Nekateri ljudje ravno zaradi tega morda ne odrastejo nikoli. Nekateri pa morda, žal, še prehitro…