ZGODBE IZZA ŠOLSKIH ZIDOV
oktober 14, 2008
Zgodilo se je na današnji dan…
Prosim, kliknite poljuben žanr in prispevajte svoj dragoceni komentar. Morda bomo pa skupaj le spremenili ta vsakdanjih fars poln svet!
a) pravljica
c) groteska
d) drama
Lahko dodate še kakšen žanr. Če vam ni pobralo vseh besed!
Entry Filed under: otroci. Značke: Add new tag, ŠOLA.
3 Comments Add your own
Leave a Comment
Some HTML allowed:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <pre> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>
Trackback this post | Subscribe to the comments via RSS Feed
1.
*maxika | oktober 16, 2008 at 10:05 am
a) Pravljica je odlična – pravi biser! Vse čestitke šestošolcu! (Me na tihem zanima, če bo tudi moja četrtošolka tako politično razgledana čez 2 leti…) In odkrit dvom v razgledanost gospe učiteljice…
b) Pornohumoreska – neverjetno… Predvidevam, da zdaj, ko so temo obdelali, ne bo treba preverjanja, ker bi mogoče kateri želel v dokaz svojega znanja narediti še praktični prikaz…
c) Groteska – eden jasnih primerov, kako želijo otroka uničiti s testiranjem, primerjanjem in nečloveškim odnosom psihologinje in drugih šolnikov v procesu.
d) Drama – edino dobro, ki ga vidim v tem boju otroka za preživetje, je to, da ga podpirate in da tvoji otroci sledijo krivicam in nepoštenemu odnosu do njega – ker boste mogoče skupaj lahko nekaj spremenili – če ne v tem primeru, pa bo to življenjska lekcija za vse. Če je takšnih staršev, ki temu sledijo, več v razredu – ne bi mogli preko vodstva pripraviti sestanka z učiteljico na temo korektnosti do vseh otrok, tudi tistih, ki se jih je skozi leta prijela oznaka, da niso dovolj dojemljivi in še kaj…? Kako nepošteno!
Hvala za tako krasne zapise!
2.
pomlad.si | oktober 16, 2008 at 11:27 am
Maxica, iskrena hvala za tvoj srčen in izčrpen feedback, ker se počutim kar nekako osamljeno s temi problemi, ki se mi res ne zdijo zanemarljivi ali nevredni nobenega komentarja. Zato ti bom tudi malce bolj na dolgo odgovorila:
a) hvala za čestitke, zelo vesel jih bo, ker ga je štirica vendarle zamajala v zaupanju, da dobro piše. Kar se pa tiče njegove “politične razgledanosti” – moja devetošolka je ne premore pol toliko! Mali pa pač spremlja te parlamentarce kot mi nekoč kavboje na divjem zahodu – ne jemlje jih ravno resno, so mu pa smešni. In ravno v tem je po mojem presežek njegovega spisa, s pomenljivim naslovom, ki ga pa učiteljica ni videla, saj je oceno utemeljila z “nečitljivo pisavo in dejstvom, da ni izpolnil pogojev za žanr pravljice, ker je navajal konkreten kraj in konkretne osebe.” Pač. Vsake oči svojega malarja. Kar je izven zapovedanih okvirjev je bilo od nekdaj nerazumljeno in težko sprejemljivo, svet se ni spremenil niti za ped. Dobro jutro, mama M.!
b) hahahaha…! (TBC??!)
c) Točno tako! Ampak ta deklica ima na srečo vsaj močno in pametno mamo. Kaj se zgodi pa z marsikom, ki takega starša nima ob sebi… Zmrazi me.
d) Res, mislim, da se celo da nekaj narediti. Obrnila sem se na neko učiteljico (tisto, ki bi jo moja tavelka klonirala), ki se mi zdi ena redkih razumih in človeških. In ta je hvalabogu nemudoma pobarla šolsko strokovno delavko, da ga bodo po 6 letih končno stesitirali, da ugotovijo/potrdijo(?) disleksijo in mu seveda ponudili ustrezno pomoč, ki za to obstaja, ne zgolj neprestano stigmo, ki ji je bil doslej podvržen. Bomo videli.
Ja, kjer se pač da, skušaš narediti vsaj nekaj, kar je v tvoji moči… Sem pa vesela, da se tudi moji otroci iz tega veliko naučijo. Če nič drugega, vsaj to, da svet ni rožnat in se je na nek način treba vedno borit. In pomagat, kjer se da. Šola pač. Vseživljenjska. Tudi zame!
Lepo bodi, maxica!
3.
*maxika | oktober 17, 2008 at 5:46 popoldan
Ja, ampak v tem primeru pa res dejanja največ štejejo. Tisti “bo že nekdo (drug) nekaj naredil” je izgovor večine. Hvala, ker si izjema. Še dobro, da se je našel na drugi strani sogovornik.